Pomen HE Moste
Pregrada HE Moste ob prelivanjuHidroelektrarna Moste je bila zgrajena leta 1952 kot prva elektrarna na reki Savi. Pregrada HE Moste se nahaja v soteski Kavčke pri Mostah in je s 60 m višine najvišja pregrada v Sloveniji. Akumulacijsko jezero za pregrado omogoča tedensko izravnavo naravnega dotoka. HE Moste sestavlja skupaj s starejšo HE Završnica (zgrajena leta 1914 kot prva javna elektrarna v Sloveniji), na potoku Završnica, enotni energetski sistem. Leta 1960 je dobila začasno vodnogospodarsko dovoljenje z omejitvami pri obratovanju, ki veljajo do izgradnje izravnalnega jezera, ki pa še vedno čaka na izgradnjo.

Ob svoji izgradnji leta 1952 je bila HE Moste namenjena predvsem pokrivanju vse večjih potreb po pasovni energiji v Železarni Jesenice ter oskrbi Gorenjske z električno energijo. Z vključevanjem novih elektroenergetskih objektov (TE Šoštanj, NE Krško) v elektroenergetski sistem Slovenije, ki proizvajajo pasovno energijo, se je vloga HE Moste spremenila in danes 86 % svoje proizvodnje proizvede kot vršno energijo v času največjih potreb elektroenergetskega sistema (ko pride do strmega naraščanja potreb elektroenergetskega sistema po energiji).

Slovenski elektroenergetski sistem nima hidroelektrarn z velikimi akumulacijami. Izjema je le HE Moste, ki poleg napajanja malih porabnikov in vzdrževanja napetostnih razmer na Gorenjskem zagotavlja stabilnost celotnega elektroenergetskega sistema Republike Slovenije. Tako HE Moste sodeluje tudi pri sistemskih regulacijah v tedenskem obsegu, ki ga povzroča neenakomerna poraba električne energije ter tako zagotavlja velik del potrebne rezervne in regulacijske moči.

Zato je cilj sanacije in doinstalacije HE Moste doseči njeno optimalno energetsko izrabo ob upoštevanju prostorskih, okoljevarstvenih oziroma naravovarstvenih omejitev ter ekonomske upravičenosti, kar bi poleg energetske vrednosti doprineslo tudi k večji vrednosti prostora za uporabnike, predvsem pa izboljšalo kakovost okolja na vplivnem obmocju HE Moste.

Načrtovani sistem Moste II in Moste III bi obsegal obstoječi akumulacijski bazen, ki bi bil nadvišan na koto 526 m nadmorske višine, kar pomeni dvig gladine vode v akumulaciji HE Moste za 1,25 m. V akumulacijskem bazenu bi bil zgrajen novi vtočni objekt, na katerega bi bil priključen nov dovodni tunel, ustrezno dimenzioniran za predvideni  povečani instalirani pretok 70 m3/s. Dovodni tunel bi se preko tlačnega cevovoda zaključil v novi strojnici HE Moste II, locirani na začetku izravnalnega bazena. V stari strojnici bi do konca svoje življenjske dobe obratovala le HE Završnica oziroma agregat 4, ki je bil v letu 1999 v celoti obnovljen. Kasneje bi bila tudi HE Završnica priključena na novi dovodni tunel, strojnica obstoječe HE Moste pa bi bila preurejena v tehnični muzej. Iztok iz HE Moste II bi bil speljan v izravnalni bazen, ki bi izravnaval nihanja pretokov, nastajajočih zaradi koničnega obratovanja HE Moste II. V pregradi izravnalnega jezera bi bila nameščena strojnica HE Moste III, ki bi koristno porabila iztekajočo vodo iz izravnalnega jezera. Pretok iz izravnalnega jezera bi v veliki meri sledil naravnemu pretoku z le občasnimi in počasnimi spremembami, zato bi ta elektrarna delovala v pretočnem režimu.

Shema delovanja HE Moste II in HE Moste III


Osnovni podatki o HE Moste II in HE Moste III


osnovni podatki

HE Moste II

HE Moste III

srednja letna proizvodnja

69,2 mio kWh

28,9 mio kWh

maksimalni padec

71,1 m

16 m

maksimalna moč

43,9 MW

5,5 MW

instalirani pretok

70 m3/s

40 m3/s

srednji pretok

13,6 m3/s

21,7 m3/s

vrsta turbin

vertikalna Francisova

vertikalna Kaplanova

število turbin

2

2

akumulacijsko jezero*

izravnalno jezero

dolžina zajezitve

4025 m

2100 m

najvišja gladina

526 m

452 m

najnižja gladina

518 m

448 m

koristna prostornina

4,10 mio m3

1,46 mio m3

skupna prostornina

6,86 mio m3

2,77 mio m3

tip pregrade

ločna težnostna

zemeljska

višina pregrade

60 m

18,5 m

dolžina pregrade

50 m

180 m

prelivna polja

4

2

                                                 

    

"Ko gre za utemeljenost posodobitve HE Moste, je potrebno že na začetku poudariti, da je obstoječa elektrarna edina visokotlačna vodna elektrarna v Sloveniji, ki ima tedensko akumulacijo, in je zato njeno delovanje v elektroenergetskem sistemu Slovenije izjemno pomembno. Zaradi znanih problemov, povezanih z njeno starostjo, menim, da je HE Moste prva elektrarna, ki jo je resnično potrebno obnoviti. Postopek prenove traja že predolgo in vsako odlašanje ima lahko za posledico pravo ekološko katastrofo."

Mag. Drago Štefe, direktor podjetja Gorenjske elektrarne, d. o. o. Kranj